Praktični preizkusi
Gojenje spiruline, učinkovitost in kakovost proizvodnje
Ta sklop preizkusov se je izvajal na štirih lokacijah in je obsegal pomembno izboljšavo metod metod žetve pri obstoječem proizvajalcu EKO Janez, instalacijo malih demonstracijskih bazenov na kmetijah Studen in Rudolf z zagonom proizvodnje in razvoj in instalacijo krmilnega sistema v Centru Algnih tehnologij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Instalacija EKO Janez bo še vedno služila kot demonstracijska instalacija, prav tako bosta demonstracijski instalaciji na kmetijah Studen un Rudolf. Na vseh omenjenih instalacijah lahko zainteresirani novi proizvajalci vidijo vse postopke pridelave od priprave vode in gojišča prek skrbi za kakovost kulture, postopkov dohranjevanja do sistema za podporo odločanja v različnih stanjih kulture. Krmilni sistem in sistem za beleženje izmerjenih podatkov bo po zaključku projekta instaliran na vseh demonstracijskih instalacijah in bo omogočal natančno spremljanje pogojev in kakovosti pridelave. Neposredno po zaključku projekta so na kmetiji Studen že razširili obseg pridelave na 100 m2 površine.
EKO Janez
Razvoj in zagon novega žetvenika, izboljšave v postopkih gojenja, dodelave mešal in bazenskih pokrival, ki izboljšujejo upravljanje temperature gojenja.
KG Studen
Postavitev bazena v rastlinjaku, zagon gojenja, optimizacija pridelave; po zaklju;ku projekta je kmetija pridobila Eko certifikat (organic) za pridelavo spiruline in zgradila večji gojitveni bazen.
KG Rudolf
Postavitev bazena, zagon gojenja, optimizacija pridelave; na kmetiji nmeravajo ostati pri majhni demonstracijski pridelavi in se usmeriti tudi v pridelavo biomase za biostimulante.
Center za algne tehnologije Uni LJ BF
Razvoj krmilnega sistema in prva implementacija; krmilni sistem bo po zaključku projekta instaliran na vseh demonstracijskih lokacijah in tudi na lokacijah za drugo pridelavo algne biomase; razvoj programske opreme, ki bo omogočal krmiljenje krmiljenje drugih algnih procesov (sedimentacijo, bolj kompleksne postopke žetve se nadaljuje po izteku projekta.
Predelava spiruline, razvoj in izdelava prehranskih izdelkov
Predelava spiruline v druge prehranske izdelke je zelo pomemben del oskrbne verige in omogoča doseganje višje dodane vrednosti in plasiranje izdelkov z daljšim rokom trajanja. V BC Naklo so demonstrirali razvoj nekaterih mlečnih produktov s spirulino in ob tem pokazali pot, kako v pol-industrijskem merilu poskrbeti za varnost prehranskih produktov s pripravo HACCP dokumentacije. Vse ugotovitve, postopki in izkušnje bodo z ustreznimi prilagoditvami izjemno dobra osnova za bodoče predelovalce spiruline. Na kmetiji Mahne so se usmerili v predelavo in uporabo spiruline v okolju kmečkih gospodarstev, turističnih kmetij in nenazadnje v gostinski ponudbi. V okviru projekta je bilo pripravljenih in preizkušenih več receptov s spirulino, kot jih lahko naštejemo, in izkušnje iz te dejavnosti so dobrodošle za izboljšanje tržnih možnosti pridelovalcev in predelovalcev spiruline.
BC Naklo
Razvoj mlečnih produktov s spirulino (maslo, skuta, jogurt), medodologija, HACCP, industrijsko/polindustrijsko merilo
KG Mahne
Razvoj in preizkus prehranskih pripravkov značilnih za kmetije (smoothie, kanapeji, proteinska ploščica); številne recepte in prehranske pripravke so preizkusili tudi drugi partnerji v projektu, predvsem na kmetiji Studen (čeprav to prvotno ni bilo predvideno)
Uporaba biomase slabše kakovosti kot biostimulant ali izboljševalec tal v rastlinski proizvodnji
Explore our comprehensive selection of services that cater to a variety of needs, ensuring complete customer satisfaction.
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Laboratorijski in kalitveni testi, priprava semen koruze; testiranje biostimulativnih lastnosti spiruline se po zaključku projekta nadaljuje tudi z drugimi algnimi vrstami.
Kmetijsko gospodarstvo Resman
Poljski poskusi in evaluacija rezultatov; poljski poskusi s spirulino sicer niso dali statistično signifikantnega izboljšanja pridelka, vendar se bo testiranje nadaljevalo predvsem z evaluacijo učinkov v stresnih pogojih (suša, odpornost, zasoljenost tal), kjer pričakujemo opaznejše rezultate; prav tako se bodo poskusi nadaljevali z drugimi vrstami alg pridobljenih na drugih vrstah gojišč.